Trenirka day je za nami - koliko je bila v resnici uspešna mobilizacija iz online v offline svet

V nedeljo zjutraj sem začel z zanimanjem spremljati spletni "trenirkarski" val, ki je napovedoval pravi cunami, ko se bo ta približal celini. A na koncu je bilo dovolj za komaj opazen pljusk ob obalo. Kam je izginil velik virtualni potencial?

To ni zapis o sovražnem govoru, novih državljanih, volitvah, politiki. O tem so v zadnjih dneh že ostali dovolj udrihali po tipkovnicah. Ni potrebe, da bi zgodbo seciral še enkrat. To je zapis o športnih oblačilih ;) Trenirkarskega fenomena se bom lotil iz druge perspektive - iz vidika transformacije virtualnega zagona v končni offline rezultat. Ta je bil namreč dokaj boren, glede na dvodnevni pomp.

Vsi vemo kako se je začelo, sporen zapis iz www.sds.si ki je bil v nedeljo skoraj nedosegljiv (gotovo so imeli rekorden obisk na strani) se je čez dan začel pojavljati na FB in TW. Linku skoraj nisi mogel uiti, če si bil vsaj v bližini družabnih omrežij. Popoldan je začela krožiti "popravljena" verzija, ocenjena kot srednješolski spis. Proti večeru so zgodbo pograbili že vsi veliki online mediji, začele so nastajati pobude za ponedeljkovo srečanje v trenirkah, ki so se jim začeli množično pridruževati tako FB kot TW uporabniki. Trenirka je postala glavni trend online platform. Višek večera je bil Jonas v oddaji Misija Evrovizija. Namesto kvazi vojaške uniforme je bil v trenirki - novi slovenski noši.

V ponedeljek so se oglasili še offline mediji, ni bilo televizije, radia ali dnevnega časopisja, ki ne bi povzel zgodbe. Tako Zoran Janković kot Janez Janša sta bila postavljena pred mikrofon, spletni članki in blogi so se prehitevali po levi in desni, Facebook in Twitter sta bruhala (večinoma) duhovite domislice, fotomontaže in fotke uporabnikov, ki so bili v ponedeljek v trenirki. Naštel sem (pa mi jih je verjetno kar nekaj ušlo) preko 20 blogov na to tematiko. Nekateri trgovci so celo začeli ponujati "trenirkaste" popuste. Vsi smo čakali grande finale - #trenirka meeting ob 18.30 na Prešernovem trgu.

Nekaj po 18.uri so se v središče Ljubljane pripeljali reportažni avtomobili, kamermani so iskali najboljše kadre, novinarji "žrtve" za neposredni vklop. Napetost je naraščala, trenirka cunami je bil tik pred obalo. Bo Ljubljanica vzdržala ta val trenirk? Kaj se bo zgodilo?

Ura je 18.30. Kapljati začno prve trenirke, bombažne, s črtami, svilene, šumeče, fensi. Skromen začetek, približno 50 trenirkarjev, počakajmo še malo. Ura je 19.00, televizijski vklopi v informativne oddaje. Ne morem pozabiti tvita @JureTepina Pa saj ne morš verjet kaj delam. Javljam se s Prešerca in štejem ljudi v šuškavcih. #raziskovalnonovinarstvo . Številka trenirkarjev se poveča na cca. 150, ostalo so novinarji in naključni mimoidoči firbci, ki so prišli na kuhano vino in po drugih opravkih. Je to vse? Kje je vsa napovedana gmota, ki je bila tako aktivna na spletu?

Celotna fotogalerija iz #trenirkameet

To ni prvič, da se je velika spletna podpora v realnem svetu izkazala za preveč napihnjen balon. Spomnimo se koncerta za Šerbi pred dobrim letom, ki ga je na Facebooku podprlo skoraj 20.000 ljudi, nastop pa so morali organizatorji odpovedati zaradi samo 18 prodanih vstopnic. Seveda so tudi izjeme, kjer je številka realnih udeležencev presegla napoved na Facebooku. Dober primer je 5moških.com na istem trgu, kjer so se danes zgodile trenirke. Po podatkih Špas teatra si je dogodek v živo ogledalo preko 15.000 ljudi, na FB eventu pa je bila številka nekaj pod 10.000.

Kaj je potem tisto, kar pretehta? Ali lahko sploh točno napovemo konverzijo iz online v offline svet? Kaj je tisto, kar posameznika dvigne in spravi stran od računalniškega zaslona. Pri "trenirkah" je kazalo, da se bo vse poklopilo. Dobra zgodba, ki je pogoj za aktivizacijo, so podprli najprej online mediji, krila poleta so dodali še tradicionalni mediji. Informacija se je na spletu širila z nadzvočno hitrostjo. Verjetno skoraj ni bilo Slovenca, ki ne bi vedel za dogajanje.

Naslednje pisanje je zgolj moja teorija, tako da si jemljem pravico do brce v temo. A morda se tudi ne motim ;)

Dobra ideja in namen je začela dobivati vse preveč humornega potenciala. Ponovna reciklaža Hitlerjeve jeze iz filma Der Untergang, fotografije Janeza Janše v trenirki, jutranja šala Denisa Avdića z nesrečnimi Kitajci, najdba YouTube klipa skupine THCF, neprestani rafali dovtipov na FB in TW so delali iz vsega vedno večjo komedijo.  Zborovanje proti sovražnemu govoru je postala šala dneva. Štos, ki ga nihče več ne jemlje resno, je sicer močno pospešil viralnost, a zmanjšal kredibilnost dogodka. Če si imel v ponedeljek trenirko nisi (samo) protestiral, ampak si bil enostavno cool.

In ljudje so lahko cool tudi doma. Pred računalnikom ;)

Follow @MatejSpehar