Ko se skupna energija iz tipkovnic preseli na ulico

Družabna omrežja so se že izkazala kot odličen komunikacijski kanal med podobno mislečimi. Se spomnite vstaje v Egiptu, izgredov v Londonu, rojstnodnevnega žura na Nizozemskem na katerega je prišlo nekaj tisoč več kot je bilo predvideno?

A to so bile samo zgodbe od daleč, na domači grudi večjih dogodkov omrežja niso uspela zanetiti. Pred tremi leti je pogorel dobrodelni FB event za Šerbi, kjer se je kljub množici potrjenih FB prihodov prodalo le nekaj vstopnic. Dogodek je bil neslavno odpovedan. Slabo leto nazaj se je po parlamentarnih volitvah pripravljal slavni #trenirkameet , kjer se je ponovno tresel splet, na Prešernov trg pa je prišla peščica ljudi oblečenih v trenirke. Še ena zgodba iz letošnjega mrzlega februarja - demonstracije proti sporazumu ACTA. Kljub spletnemu pogromu Kongresni trg ni bil ravno nabito poln. Občutek imam, da je več ljudi spremljalo neposredni video prenos nekje na toplem (skupaj je bilo 2.400 unique gledalcev preko spleta) kot je bilo demonstrantov na ulici. Oba podatka držita, ker sem sam zmrzoval za kamero in gledal tako video statistiko, kot ljudi pred seboj ;)

Konverzija iz množičnega spletnega junaštva za zasloni do prave realizacije na terenu je načeloma zelo slaba. 

Dokler se niso Mariboru zgodili stacionarni merilniki hitrosti - radarji. Nisem seznanjen z lokalnimi zgodbami, vem toliko kolikor poberem iz medijev, politika me načeloma ne zanima. Lahko rečem, da me kot klenega Ljubljančana, ki živi na obrobju glavnega mesta, me štajerske zdrahe le oplazijo. A vseeno nisem mogel spregledati Facebook strani Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora, zaradi hitre rasti uporabnikov se je ta neprestano pojavljala v mojem newsfeedu kljub temu, da nisem postal njen član. Ok, naj imajo ljudje svoje veselje, sem si mislil. Na miškah smo vsi močni.

Prejšnji teden sem imel sestanek v Mariboru. Ker ne vem kje stojijo te hudimane pokončne zadeve za merjenje hitrosti sem bolj previdno gledal v merilnik hitrosti kot na cesto. Nevarna reč. Po sprehodu po središču štajerske prestolnice sem povsod videl plakate "gotof je" s sliko župana Franca Kanglerja, ki je pozival na ponedeljkov shod pred občinsko stavbo. Opa, akcija se je iz online sveta očitno preselila tudi v analogno okolje. Toda, ali jim bo uspelo upor iz varnega zavetja spleta preseliti tudi na ulice? Se bodo ljudje res premaknili?

Prišel je ponedeljek. Prav z radovednostjo sem pričakoval popoldne. FB stran , ki je glavna informativna celica je že preko dneva napovedovala pravi cunami ljudi pred občino. Nekaj po 16h so se na Facebooku in Twitterju začele vrstiti prve slike množice pred občino. In ta množica je bila vedno večja.

foto: Marko Pigac

Ocene števila udeležencev protestov so bile različne, varirajo od 400 do 1000 ljudi. Zbudili so se tudi vsi tradicionalni mainstream mediji in poročali o dogajanju pred občinsko stavbo. Slogan "gotof je" je preplavil celotno državo. Online -> offline konverzija je bila uspešna.

Kaj se bo zgodilo naprej? Bo župan odstopil, bodo odstranili sporne radarje, je to šele začetek ali konec zgodbe? Nisem poklican za tovrstne odgovore. Zato si raje poglejmo impresivno Facebook statistiko strani Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora.

Večina uporabnikov prihaja pričakovano iz Maribora, najmočnejša pupulacija je starosti 25 - 34 let, talking about faktor pa je v zadnjem tednu celo večji od števila privržencev strani, kar je zavidanja vredna številka. Stran je stara manj kot mesec dni in ima že skoraj 10.000 fanov. Če naredimo površno matematiko: v Mariboru je nekaj čez 100.000 ljudi. Torej je med uporabniki vsak deseti Mariborčan, oz. vsak tretji uporabnik Facebooka iz Maribora. In številka še vedno raste.

Nasmeh na usta pa mi je narisala kategorizacija FB strani. Ne vem ali gre za naključje ali so admini namenoma stran definirali kot page monarha. Morda zato, ker kategorija diktator ne obstaja ;)

Dokaz, da so družabna omrežja močno mobilizacijsko orodje. Če je vsebina in komunikacija prava.

Je torej Franc Kangler gotof?

Follow @MatejSpehar