Nekaj malih rdečih pikic lahko zatrese modro prevlado

Google+ je v zadnjih dneh najbolj popularna beseda na spletu. Debate že dosegajo visok nivo gostilniških športnih strokovnjakov pred kakšnim svetovnim prvenstvom. Vsak se je prelevil v rdečega kavč selektorja, ki točno ve, kje so šibke točke nasprotnikove modre ekipe.

Sam sem bil sprva nad G+ nekoliko razočaran. Izgledal mi je kot okleščen Facebook s prevelikimi ikonami in gumbi, vse skupaj prebarvano na rdeče. Objava nove slike ali videa prijatelja iz mojega kroga mi zasede skoraj cel zaslon, objav je malo (pa še to so si zelo podobne, večinoma vzkliki dobrodošlice in radovednosti, potem pa se vse umiri) prijatelji so isti kot jih imam že na drugih omrežjih. Fino je, da lahko že od začetka narediš pregledne kroge prijateljev (večinoma smo preleni, da bi na Facebooku delali red za nazaj). Enostavno nisem videl tehtnega razloga, zakaj bi uporabnik zapustil znano Facebook okolje. Vse skupaj mi je izgledalo, kot da bi si inštaliral FB lite beta red version.

Neudobno je sedeti na dveh, kaj šele na več stolih. Poleg Facebooka zadnje čase bolj intenzivno ropotam še na Twitterju (sledite me lahko na @MatejŠpehar), vedno bolj me mami aktivno fočkanje na FourSquaru (ampak zaenkrat sem še bolj pasivni firbec). Pustimo vnemar neprestano cinglanje obvestil nove e-pošte v inboxu in piskanje mobilnika, za katerega vedno pozabim kje sem ga pustil. In zdaj naj se ukvarjam oz. se igram v še enem, novem peskovniku, kjer ni kakšnih novih bagerjev, tuneli v mivki pa se gradijo skoraj isto? Tudi potičke niso kaj posebej drugačne :)

Berem strokovne članke, spremljam komentarje prijateljev, modrujemo ob hladnem pivu. Bo Googlu v tretje končno uspelo zatresti Zuckerbergov imperij s 750 milijoni uporabniki? Do nedavnega sem zagovarjal tezo, da se je v prvih 14 dneh res veliko ljudi pojavilo na G+ (v času pisanja tega zapisa je številka presegla 10 milijonov), a to smo večinoma radovedni geeki, ki enostavno moramo preizkusiti novo dobroto tega spletnega velikana. Ker drugače enostavno ne moremo sodelovati v debatah. In smo out. Potem pa se mi je posvetilo. Res imam dolgo "lajtngo" :P

Po nekaj dneh sem izklopil G+ obveščanje preko mailboxa (priporočam, da to storite tudi pri Facebooku) saj človek enostavno ne more delati, če mu neprestano prihajajo obvestila na mail. Smo pač radovedna bitja in težko smo tako disciplinirani, da ne bi šli preverit, kdo nas je dodal v G+ krogih. Ta mali trik preverjeno zmanjšuje odvisnost tipa "samo za minutko skočim preverit kaj je novega?"

Bam! In me je usekalo. To je tisto, česar Facebook nima. Ko zapreš/zapustiš url www.facebook.com imaš pred njim mir. In se vrneš nazaj takrat, ko ti v glavi naredi klik, ko se sproži potreba po FB. Pri Google+ pa te takšna obvestila spremljajo povsod. Ko googlaš, kako za vraga se napiše Ramazzotti (ne grem zdaj preverjat, upam da je prav napisano :P), ko preverjaš svoj gmail račun, uporabljaš maps, katerokoli G storitev klikneš si njihov. FB-ju lahku uideš, G+ ne boš. You can run, but you can not hide!

Povsod te spremlja rdeči kvadratek z novimi obvestili. In ni junaka, ki bi lahko ignoriral teh nekaj rdečih pik in ne bi kliknil pogledat kaj se novega godi. Ljudje smo radovedna rasa ;)

Statistika pravi, da povprečni uporabnik Facebooka dnevno na njem preživi skoraj celo uro. Pri Google plus bodo te številke šle še bolj v višave. Na prvi pogled popolnoma nedolžen trik. Ki pa zna biti odločilen na igrišču družabnih omrežij.

Follow @MatejSpehar